Doniraj / prispevaj društvu
Postani podporni član
Naše zgodbe

15. Družinski tabor v Kranjski Gori

Veliko delam z ljudmi, ki živijo življenje, tako zvane naučene nemoči (nič se ne da). Ti ljudje, me vedno prepričujejo, kako se nič ne da. Zato moraš živeti ta trenutek, to je občutje katerega sem si globoko vtisnil v svojo zavest in ga poskušam živeti. Terapevt A.Omulec


Projekt je potekal v obliki petdnevnega tabora od 11.08. do 15. 08. 2017 v domu CŠOD Kranjska Gora kot moderirana izmenjava izkušenj med starši in otroci. Izhaja predvsem iz potreb udeležencev in razvojnega obdobja otrok in mladostnikov s prirojenimi in pridobljenimi obolenji celotnega prebavnega trakta. Tabora so se udeležili starši oz. skrbniki, zdravi sorojenci in otroci s prirojenimi in pridobljenimi obolenji celotnega prebavnega trakta in ostalim uporabnikom, ki jih naše delo in problematika zanima. Vedno se trudimo, da za kvalitetno izvedbo tabora poskrbijo strokovnjaki iz različnih smeri, ob tem pa ne pozabimo na sprostitev in aktivno preživljanje našega bivanja.

Za preživljanje prostega časa smo na letošnjem taboru z najmlajši otroki in mladostniki obiskali Kekčevo deželo, ostala skupina pa je izkoristila lep dan za pohodništvo. Spust s sankami za večino udeležencev ni predstavljalo nobene velike težave za adrenalinski spust na ziplinu pa so se odločili samo najbolj pogumni. Raziskovali smo tudi Kranjsko Goro, Planico, Mojstrano, obiskali Slovenski planinski muzej, dolino Vrat in slap Peričnik pa še kaj bi se dalo našteti. Tudi igre z žogo nikoli ne izostanejo, da ne pozabim ves čas prisotne dobre volje in veliko smeha. Projekt je pozitiven saj se trudimo za trdne partnerske odnose, pozitivno gledanje nase in na svet okrog sebe in doživljanja manj stresa v izzivih, ki jih prinese vsakdanje življenje za starše in otroke s prirojenimi in pridobljenimi črevesnimi obolenji celotnega prebavnega trakta. Starši in skrbniki smo si nudili medsebojno pomoč in informiranje pri izvajanju terapije, nege, seznanitvi zakonodaje, usmerjanju in zaposlovanju. Vsako leto se trudimo za prijetno bivanje udeležencev, ki nam uspeva saj se ob koncu tabora vedno že dogovarjamo kdaj in kam naslednje leto.

Spoznanje terapevta A.Omulec:

Veliko delam z ljudmi, ki živijo življenje, tako zvane naučene nemoči (nič se ne da). Ti ljudje, me vedno prepričujejo, kako se nič ne da. Tako na terapijah, taborih skupinah itd. velikokrat slišim prepričevanja, kako je vse nesmiselno in brez pomena. Prvič, da na taboru tega ni bilo slišati ali občutiti. Posameznika v odnosu se trudita, da je vsak trenutek, ki ga kot družina doživijo skupaj, nekaj posebnega in edinstvenega. Kot že povedano, ta družina živi za vsak trenutek in ga v polnosti poskuša izkoristiti. Posamezniki pravijo, nikoli ne veš, lahko si že v naslednjem trenutku v bolnišnici več mesecev. Zato moraš živeti ta trenutek, to je občutje katerega sem si globoko vtisnil v svojo zavest in ga poskušam živeti.

naši zvesti donatorji