Doniraj / prispevaj društvu
Postani podporni član
Naše zgodbe

Invalidsko društvo Kengurujček Slovenije

Društvo so ustanovili starši otrok s prirojenimi in pridobljenimi okvarami celotnega prebavnega trakta. Sem štejemo anorektalne atrezije, Hirschprungovo bolezen, Hipoplazije in atrezije ozkega črevesa, sindrom kratkega črevesa, atrezije ezophagusa, Mb. Crohn, Ulcerozni kolitis in transplantirance.

V društvo se lahko kot aktivni člani vpišejo vsi, ki imajo otroka s katero od naštetih težav. Veseli pa bomo tudi sorodnikov naših članov, prijateljev, zdravnikov, medicinskih sester in vseh, ki bi želeli na kakršen koli način pomagati pri še uspešnejšemu delu oziroma programu društva.

Namen društva je medsebojna podpora, pomoč, povezovanje in sodelovanje članov — s tem lažje doseganje pravic (sedaj staršev, kasneje otrok) iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva, pri zaposlovanju, sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje.
Društvo, kot organizirana enota, ima večjo moč in je učinkovitejša pri doseganju določenih ciljev kot posamezniki.

Novice

Objavljeno 12 Oktober 2018

15. let društva

»Dokler imamo spomine, obstaja preteklost. Dokler imamo upanje, obstaja prihodnost. Dokler imamo prijatelje, je lepa sedanjost.« je nekdo zapisal…

Preberi več »

Objavljeno 11 Oktober 2018

16. Družinski tabor v Celju

Sporočilo, ki ga izžarevajo tako starši in otroci pa je: uživaj in ceni življenje, ki ga živiš. (E.K.)

Preberi več »

Objavljeno 10 Oktober 2018

12. Otroški tabor v Vrbjah

Otroštvo ni tekmovanje, da bi videli, kako hitro lahko otrok bere, piše in računa. Otroštvo je časovno obdobje, v katerem se otrok uči in razvija v svojem lastnem tempu. Hitreje ni bolje. (Magda Gerber)

Preberi več »

Naše Zgodbe

Potem pa se je zgodilo nekaj, kar je spremenilo moj status v društvu.... Ljubezen na prvi pogled... Luka je bil na oddelku brez staršev. Po dveh letih in pol na KOOKIT, si je izbral novo družino. Ljubezen je bila obojestranska, zato smo ga z veseljem sprejeli v svoj dom. Naključje, ali usoda??? Tudi on je bil na parenteralni prehrani, tudi on je bil »Kengurujček«. Postala sem mamica otroka s sindromom kratkega črevesja. Izkušnje, znanje in poznavanje življenja otrok s podobnimi težavami sem izkoristila, da sem se lahko spopadla z boleznijo. Z veliko truda, vzpostavljanjem reda pri prehrani, nam je uspelo, da Luka ne potrebuje več parenteralne prehrane. Postal je zdrav, vesel in razigran otrok.

"Ni popolnost končni cilj, smisel življenja je nikoli zaključen proces izpopolnjevanja, zorenja in žlahtnjenja."

John Dewey

naši zvesti donatorji