Doniraj / prispevaj društvu
Postani podporni član
Naše zgodbe

Invalidsko društvo Kengurujček Slovenije

Društvo so ustanovili starši otrok s prirojenimi in pridobljenimi okvarami celotnega prebavnega trakta. Sem štejemo anorektalne atrezije, Hirschprungovo bolezen, Hipoplazije in atrezije ozkega črevesa, sindrom kratkega črevesa, atrezije ezophagusa, Mb. Crohn, Ulcerozni kolitis in transplantirance.

V društvo se lahko kot aktivni člani vpišejo vsi, ki imajo otroka s katero od naštetih težav. Veseli pa bomo tudi sorodnikov naših članov, prijateljev, zdravnikov, medicinskih sester in vseh, ki bi želeli na kakršen koli način pomagati pri še uspešnejšemu delu oziroma programu društva.

Namen društva je medsebojna podpora, pomoč, povezovanje in sodelovanje članov — s tem lažje doseganje pravic (sedaj staršev, kasneje otrok) iz naslova zdravstvenega in socialnega varstva, pri zaposlovanju, sodelovanje pri oblikovanju zakonodaje.
Društvo, kot organizirana enota, ima večjo moč in je učinkovitejša pri doseganju določenih ciljev kot posamezniki.

Novice

Objavljeno 1 Januar 2018

Novoletno srečanje

Med kosilom je med Kengurujčki kar šumelo. Klepetanje je ponehalo, ko se je med vrati prikazal Sveti Miklavž. Ko nas je pozval , če znamo kaj zapeti, smo bili najprej malo zadrženi, potem pa smo vseeno skupaj zapeli nekaj decembrskih pesmi,...

Preberi več »

Objavljeno 9 November 2017

Prenovljena spletna stran

S ponosom vam predstavljamo našo posodobljeno spletno stran, kjer bomo objavljali ažurno naše dogodke, življenjske zgodbe in še bi lahko naštevali.

Preberi več »

Objavljeno 30 Avgust 2017

15. Družinski tabor v Kranjski Gori

Veliko delam z ljudmi, ki živijo življenje, tako zvane naučene nemoči (nič se ne da). Ti ljudje, me vedno prepričujejo, kako se nič ne da. Zato moraš živeti ta trenutek, to je občutje katerega sem si globoko vtisnil v svojo zavest in ga poskušam živeti. Terapevt A.Omulec

Preberi več »

Naše Zgodbe

Vse to pa mi nikoli ni oteževalo življenja. Res je da se moram pri nekaterih stvareh bolj paziti (prehladi, razne viroze…), a življenje se da prilagoditi. Ker se tega, kako je živeti brez katetra ne spominjam svoje življenje smatram kot normalno. Zato mi to nikoli ni predstavljalo ovire. Tudi večkratne sprejeme v bolnišnico sprejemam pozitivno, saj sem tam spoznala kup čudovitih ljudi. Med drugim tudi moje »soborce«, s katerimi smo skupaj v našem društvu. Verjamem, da lahko v bolnišnici spleteš več iskrenih prijateljstev kot kjerkoli drugje.

"Če mi je usojeno, da se bom plazil, bom to počel z veseljem; če mi je usojeno, da bom letel, bom živahno letal; toda dokler se lahko izognem, ne bom nikoli nesrečen."
(Sydney Smith)

naši zvesti donatorji